Zgodovina društva

Zgodovina

prostovoljnega gasilskega društva Ljubljana Barje

1922 -2012

Zgodovina Začetki gasilstva na Barju segajo v leto 1895, vendar iz tega obdobja niso ohranjeni nobeni pisni dokumenti. Zato za uradni začetek gasilstva na Barju štejemo leto 1922. 

Tega leta sta posestnika z Ilovice Ivan Vrbinc in Jože Kadunc pričela z organizacijskimi pripravami za ustanovitev Gasilskega društva Barje. Pridružil se jima je tudi takratni upravitelj osnovne šole na Barju Tit Grčar. Na prvih sestankih barjanskih mož in fantov, ki so bil v šoli na Barju, so izvolili pripravljalni odbor. Za predsednika tega odbora je bil izvoljen Ivan Vrbinc, za tajnika pa Tit Grčar. Člani odbora so bili iz Črne vasi, Hauptmanc, Lip, Ižanske ceste in Ilovice. 

Pripravljalni odbor je še v istem letu organiziral ustanovni občni zbor društva, ki se ga je udeležilo 25 mož in fantov in to kljub povodnji, ki je ravno v tistem času, kot že mnogokrat prej in mnogokrat pozneje, vse do današnjih dni, prizadela Barje. 

Člani prvega odbora gasilskega društva na Barju so bili: načelnik Ivan Vrbinc, podnačelnik Jože Kadunc, tajnik Tit Grčar in blagajnik Franc Svetek. V odbor pa so bili izvoljeni še: Vlado Peruzzi, Ivan Modic in Jože Jarc. Ustanovnega občnega zbora se je udeležil tudi načelnik Prostovoljnega gasilskega društva Ljubljana gospod Hojan, ki je obljubil pomoč novoustanovljenemu društvu. 

Tako je Gasilsko društvo Barje od PGD Ljubljana dobilo prvo ročno brizgalno. Svoje orodje in pripomočke so barjanski gasilci tedaj hranili v pomožnih objektih na dvorišču osnovne šole Barje. Delo v društvu je bilo zelo živahno. Že v naslednjem letu (1923) so gasilci doživeli “ognjeni krst”. Gasili so požar na stanovanjski hiši ob Ižanski cesti. 

Z zbiranjem sredstev so leta 1928 kupili moderno motorno brizgalno Rosenbauer, s katero so si močno olajšali gašenje, hkrati pa tudi povečali svojo učinkovitost. To brizgalno naši gasilci še vedno hranijo v gasilskem domu in še vedno deluje, na kar so posebno ponosni. 


Leta 1929 je bilo za prostovoljne gasilce z Barja prelomno leto, saj so člani društva pričeli graditi gasilski dom – na kraju, kjer stoji še danes, in v istem obsegu. Zemljišče za gradnjo doma je podaril takratni načelnik društva Ivan Vrbinc. Gradnja je z zavzetostjo in prostovoljnim delom članov društva in drugih Barjanov zelo hitro napredovala. Prostore v novo zgrajenem domu so gasilci pričeli uporabljati za svojo dejavnost že po dveh letih.


Poleg svoje osnovne dejavnosti pa so bili gasilci tudi pobudniki in hkrati gonilna sila razvoja kulturne dejavnosti na Barju. V tistih časih predvsem gledališke, saj so v svojem domu zgradili tudi dvorano z odrom in ostalo opremo, potrebno za dejavnost dramske skupine. Ta je vsako sezono uprizorila več predstav in kulturnih prireditev. Poleg gledališke skupine je pod okriljem gasilskega društva deloval tudi tamburaški ansambel. Med drugim je tudi na tak način društvo pridobivalo sredstva za nakup potrebne gasilske opreme.

Na prvem vse-jugoslovanskem gasilskem kongresu leta 1930 so člani našega društva nastopili tako v povorki kot tudi pri prostih vajah s sekiricami. Istega leta je bila na pobudo Ivana Vrbinca ustanovljena naraščajniška desetina, v katero so bili vključeni pionirji do 14. leta starosti. To je bila tedaj prva naraščajniška desetina v Sloveniji, v katero so bili vključeni pionirji do 14. leta starosti.



Leta 1934 je društvo z velikimi napori kupilo in blagoslovilo moderno gasilsko Chevrolet, saj je bil prevoz s konjsko vprego prepočasen. Z nakupom tega vozila se je povečala učinkovitost društva, saj je omogočilo intervencijo na širšem območju ljubljanskega okoliša.


V naslednjih letih se je društvo razvijalo tako strokovno kot tudi kulturno. K društvu so pristopali novi člani, s tem pa se je povečala udarnost. Leta 1939 so člani izvedli vajo v katero je bil vključen tudi letalski napad. V njej so sodelovali moški, ženske in pionirska desetina z orodjem. Prikazane so bile tudi samarijanske vaje, saj je društvo imelo tudi sanitetno desetino.


S pričetkom druge svetovne vojne je gasilska dejavnost popolnoma zamrla. Okupator je odpeljal del gasilskega orodja, ki ga ni bilo mogoče skriti. Prepovedano pa je bilo tudi delovanje gasilske organizacije. Mnogi člani so bili odpeljani v internacijo v taborišča Rab, Gonars in Dachau. 

Po končani vojni je novi čas miru v ljudeh prebudil optimizem, željo po obnovi in napredku. Tudi med barjanskimi gasilci se je pokazala izredno velika zagnanost, da nadaljujejo s svojim delom. Kmalu so nadoknadili med vojno izgubljeno opremo in orodje. Pričeli so z rednimi vajami, saj je bilo potrebno ponovno pridobiti nekdanjo učinkovitost. 

Člani so se udeleževali prostovoljnega dela tekmovanj. Na prvem republiškem tekmovanju je desetina našega društva dosegla prvo mesto, ki ga je potem osvojila trikrat zapovrstjo in tako dobila prehodno zastavico v trajno last. Tradicija tekmovalnih desetin na Barju pa se je nadaljevala vse do danes. Člani društva se že vseskozi zavedajo pomembnosti posodabljanja gasilske tehnike in so, navkljub nenehnemu pomanjkanju denarja za nakup najsodobnejše opreme, strmeli za tem, da bi nekako sledili koraku časa. 

Zato so ob 75 letnici društva  pričeli s temeljito posodobitvijo voznega parka in sicer z zamenjavo dotrajanega IMV-jevega kombija iz leta 1968 s sodobnim vozilo za prevoz moštva VW Synchro, leta 2002 pa so prevzeli v uporabo novo sodobno vozilo GVC 16/25 na podvozju Renault Midlum z visokotlačno črpalko Rosenbauer, dvema hitro napadalnima cevovodoma in vso pripadajočo opremo po tipizacije Gasilske zveze Ljubljana. To vozilo je nadomestilo 1992. leta predelano Petrolovo avtocisterno iz leta 1977 in orodno vozilo TAM T-60 iz leta 1976. Tako je bilo društvo s temi vozili in pripadajočo opremo,  opremljeno v skladu s kategorizacijo, saj društvo spada v drugo kategorijo prostovoljnih gasilskih društev.

S temi posodobitvami se je del opreme preselil na priklopnik z motorno črpalko. Prav tako smo imeli med opremo tudi priklopnik z čolnom za reševanje ob poplavah, ki smo ga v sedemdesetih letih preteklega stoletja dobili v hrambo in uporabo od civilne zaščite. Ko pa smo leta 2007 prejeli od oddelka za zaščito reševanje in civilno obrambo Mestne občine Ljubljana dodatno zadolžitev – posredovanje pri poplavah in s tem priklopnik za črpanje vode s črpalkami za črpanje vode in elektro agregatom, smo morali pričeti resno razmišljati o prenovi dotrajane lesene nadstrešnice, ki smo jo uporabljali za hrambo priklopnikov. Tako smo v letu 2009 temeljito obnovili nadstrešnico za priklopnike, da so bili le ti varno shranjeni in pripravljeni za posredovanje. V letu 2010 smo nadaljevali s obnovo dvorišča v sklopu obnove Peruzzijeve ceste, tako smo višinsko  uredili dvorišče, ga v celoti asfaltirali, isto časno pa zamenjali garažna vrata s sodobnimi rolo vrati. Ob tem pa še osvežili fasado in odkrili spominsko tablo v spomin Ivanu Vrbincu – pobudniku gasilstva na Barju in ustanovitelju prve naraščajniške desetine na slovenskem. V tem letu smo nabavili tudi novo vozilo za moštvo – Mercedes Sprinter, ki le opremljen z opremo za prvo pomoč in je bol primeren za vleko velike in težke prikolice za črpanje vode.                                              

V tem letu so se zgodile velike poplave po vsej Sloveniji. Eno najbolj ogroženih območij je bila tudi Ljubljana, znotraj Ljubljane pa ravno naše področje Ljubljanskega Barja. Voda je segala praktično do praga gasilskega doma, v garažah pa se je dvignila iz talnega sifona. V tem času smo posredovali na območju Viča v nadaljevanju pa na našem rajonu. To je bila ena največjih intervencij, saj je akcija nepretrgoma trajala deset dni, naši operativci so se v njej zelo izkazali. V tej intervenciji se je izkazalo slaba opremljenost za take intervencije in posledica je  nova pridobitev v letu 2012 – nov čoln z motorjem za reševanje na in iz vode. V ta namen smo že v letu 2011 nabavili osebno opremo za tako reševanje. Opremili smo se tudi z vrvno tehniko za reševanje iz višin. V zadnjih letih so se naši člani usposobili tudi za nudenje prve medicinske pomoči, kar je nedvomno pripomoglo k uspešnemu in požrtvovalnemu posredovanju naših članov pri nedavni katastrofalni nesreči balona v naši bližini, kjer je bilo ponesrečeno veliko število ljudi.

V zadnjem obdobju je bilo ogromno postorjenega tudi na področju osebne zaščitne opreme saj je društvo v celoti opremljeno po tipizaciji in v skladu z kategorijo, v letošnjem letu pa bomo poskrbeli, da se le ta obnovi in dopolni, tako, da bodo vsi operativci dostojno opremljeni.


V prihodnje bo potrebno predvsem izobraževanje in izpopolnjevanje operativnih članov za delo z razpoložljvo opremo in vždrževanje le te, ter skrbeti za zamenjavo iztrošene.Gasilski dom je kljub starosti brez večjih sprememb še vedno funkcionalen in služi potrebam sodobne tehnike. Pred leti je bila obnovljena strešna kritina, urejene so bile sanitarije, prenovljeni zgornji prostori in dvorana in napeljano je bilo je bilo centralno ogrevanje. Leta 2002 pa je bila obnovljena zunanja podoba doma – obnovljena fasada in odkrita slika s podobo Svetega Florijana. V zadnjih desetih letih smo poskrbeli za zunanji izgled gasilskega doma in okolico, prenovili tla v garažah in garderobi in prenovili sanitarije v pritličju, kjer smo uredili tudi pralnico za opremo. Obnovili smo kotlovnico v društvu in prešli iz ogrevanja na kurilno olje na ogrevanje na zemeljski plin. Prav tako smo prenovili električno napeljavo v celotnem gasilskem domu.

Gasilsko društvo je tekom dolge zgodovine sodelovalo pri mnogih gasilskih intervencijah, to je le nekaj od njih: Lesni kombinat Logatec, Rudnik Idrija, Color Medvode, Tovarna čevljev v Novem mestu, Plutal na Viču, Inštitut Jožef Štefan, Kemofarmacija, Javna skladišča, Iskra, Emona, poleg mnogo drugih manjših požarov na stanovanjskih hišah in gospodarskih poslopjih. Poleg požarov so pogosto posredovali pri reševanjih ob poplavah, žledolomu, poplave v Srbiji, požar hladilnice Mercator v Zalogu…